ENO IN VEČSTANOVANJSKI OBJEKTI

PRIMER IZRAČUNA PRIHRANKOV IN VRAČILNE DOBE – IZOLACIJA MANSARDE

Če izhajamo iz najbolj enostavnega in zanesljivega izračuna o porabi energije za ogrevanje in vzamemo slabo izolirano mansardo (npr. 5 cm izolacije) v klimatskih pogojih osrednje Slovenije ter vgradimo priporočeno debelino izolacije (npr. 30 cm) in izračunamo porabo energenta za povprečno veliko mansardo, ugotovimo:
Pri povprečno veliki mansardi 120 m2  dobimo porabo 620 l kurilnega olja, potrebnega za ogrevanje slabo izolirane mansarde in porabo 130 litrov kurilnega olja pri dobro izolirani mansardi. Razlika med porabama je torej samo za mansardo 490 litrov na sezono. Trenutno to pomeni cca. 500* EUR prihranka na kurilno sezono samo zaradi dodatne izolacije mansarde.
Investicija v dodatno izolacijo (npr. 25 cm) znaša 1.350* EUR, kar pomeni, da se investicija v izolacijo v tem primeru povrne v slabih treh letih (2,9). V nadaljevanju življenjske dobe objekta prinaša investicija v dodatno izolacijo mansarde čisti dobiček.

*Upoštevane so trenutne cene energentov in izolacije

PRIMER IZRAČUNA PRIHRANKOV IN VRAČILNE DOBE – IZOLACIJA ZUNANJIH STEN

Če izhajamo iz najbolj enostavnega in zanesljivega izračuna o porabi energije za ogrevanje in vzamemo slabo oz. nič izolirano fasado (samo zidak in omet) v klimatskih pogojih osrednje Slovenije ter vgradimo priporočeno debelino izolacije (16 cm) in izračunamo porabo energenta za povprečno veliko fasado individualnega objekta, ugotovimo:
Pri povprečno veliki fasadi 170 m2  dobimo porabo 1105 l kurilnega olja, potrebnega za ogrevanje neizolirane fasade in porabo 255 litrov kurilnega olja pri dobro izolirani fasadi. Razlika med porabama je torej samo za fasado 850 litrov na sezono. Trenutno to pomeni cca. 880* EUR prihranka na kurilno sezono samo zaradi dodatne izolacije fasade.
Investicija v dodatno izolacijo fasade (16cm) znaša 2.900* EUR, kar pomeni, da se investicija v samo izolacijo v tem primeru povrne v 3,3 letih. V nadaljevanju življenjske dobe objekta prinaša investicija v izolacijo zunanjih sten čisti dobiček.

*Upoštevane so trenutne cene energentov in izolacije

NA POTEZI UPRAVITELJI IN STANOVALCI

Upravitelji večstanovanjskih stavb naj bi skupaj z lastniki stanovanj pristopili k sanacijskim ukrepom. Tako je smiselno že tako dotrajano fasado ob sanaciji ustrezno izolirati. Prihranki, ki jih s takim ukrepom dosežemo, so lahko do 35% zmanjšanje porabe energije za ogrevanje. Seveda pa je nujno, da so ukrepi izvedeni tehnično strokovno in v skladu s predpisano zakonodajo. Le v slučaju upoštevanja vseh pravil stroke se namreč lahko pričakuje predvidena življenjska in vračilna doba izvedenih del.

IZBIRA IZOLACIJE

Pri izbiri izolacijskega materiala za izolacijo fasade večstanovanjske stavbe se je potrebno v prvi vrsti vprašati ali želimo požarno varen in bivalno ugoden objekt. Delno nam na to vprašanje odgovori že zakonodaja, ki za objekte višine od 10 - 22 m predvideva uporabo negorljivih požarno varnih pasov na fasadah, za objekte nad 22 m pa uporabo negorljivih izolacijskih materialov v celoti. V praksi to pomeni, da je najenostavneje objekte nad 10 m obleči v požarno varno izolacijo saj na ta način izpolnemo vse zahteve tehnične smernice Požarna varnost v stavbah. Rešitev je v tem primeru uporaba izolacije iz kamene volne, ki je visoko toplotno izolativna, negorljiva (razred A1) in hkrati visoko paropropustna, kar izboljša bivalne pogoje v objektu.

Pri energetskih prenovah večstanovanjskih objektov ne smemo zanemariti tudi izolacije strehe in kleti, kjer se prav tako skrivajo veliki potenciali za prihranke.

FINANCIRANJE PRENOV

Po dosedanjih izkušnjah se stanovalci najpogosteje odločajo za kombinacijo sredstev iz povečanih rezervnih skladov ter državnih subvencij Eko Sklada. V nekaterih primerih tem sredstvom dodajo še kratkoročne bančne kredite, ki jih nekatere slovenske banke že nudijo v obliki posebnih prilagojenih ugodnih kreditov.